http://www.counsel4you.it/admin/sf-8-6.html
http://www.clinica-salus.it/lcssv28.html
http://www.cigdembiskuvi.com.tr/images/5.html
http://www.waterview89.com/upload/images/22.html
http://www.aytastekstil.com/img/16.html
http://www.erisler.com/images/55.html
http://www.kavacikelektrikci.com/img/35.html
http://www.illawongpharmacy.com.au/images/index48.html
http://www.erboristeriacucino.it/lcssv26.html
http://adminguide.info/images/menu/2.3.html
http://www.comego.com.br/upload/index22.html
http://informaia.pt/images/24.html
http://www.aydogmusahmet.com/images/35.html
http://laboratorionazareth.it/immagini/data/N7-1.html
http://www.aytaskumas.com/img/34.html
http://www.mcabusiness.com.au/UserFiles/index52.html
http://www.kavaciktesisat.com/img/47.html
http://www.waterview89.com/upload/images/17.html
http://www.cigdembiskuvi.com.tr/images/10.html
http://casadavillademello.com/11.html
prevozi, transferji Apartmaji Krk Draš Center Svet školjk

JAPONSKA 2010


Sproščeni in veseli smo se odpeljali iz Maribora. Še kavica na zadnji črpalki pred državno mejo in že smo bili na poti proti Budimpešti. Na obvoznici okoli Budimpeešte pa je počilo. Kolona se je naenkrat hitro ustavila. Tudi avto pred nami, pa mi tudi. Seveda sem takoj pogledal v vzvratno ogledalo in videl, kako tovornjak tiši kombija v nas. Buuuum in že smo bili združeni. Tak, avto v avtu. Odnesli smo jo fenomenalno - pred nami nikogar, za nami pa več razbitih tovornjakov, nekaj kombijev in osebnih avtomobilov.

Najprej so prišli vlačilci, polocija pa kakih 15 minut kasneje. Smo že mislili odpelajti, pa nam niso pustili. Seveda sem takoj poklical drugi avtobus, pa ga ni bilo na razpolago. In potem končno dva policaja na motorjih. Jaz takoj planem na prvega - ta pa sklene roke (tak k bogu) in reče "Bitte, bitte, bitte, geben Sie mir 3 Minuten". Seveda sem mu jih dal, te tri minute. Pol pa je prišel, naročil kolegu, da nas popiše, pa še izjavo smo mu napisali (da nismo bili in da ne jemljemo mamil). Pa smo končno lahko šli. Ravno pravi čas, da smo ujeli avion za Istanbul. Pa je potem še ta kasnil in so nas tam že čakali. Smo pa potem na poti do Tokya dali gas in prišli pred časom.

Po pristanku Narita smo se z vlakom zapeljali do postaje Shinjuku, dalje pa z taksijem do hotela. Naredili smo urco privajanja  in jo že mahnili v zabavni predel Tokya - v Shinjuku. Topli fantki, pa lepe japonkice z krivimi nogicami, nzko ritko, od številnih luči svetlo kot beli dan, ... Pojedli smo nudle z govedino -odlično.

Bodi dovoij. Še več fotk čez kakšen dan...

No, ne čez dan, ampak ob enih ponoči, ko moji potniki že spijo. Tokyo smo obdelali od zgonjega jutra, pa do poznega večera. Najprej smo jo mahnili na ribjo tržnico, se naužili ribjih dobrot (tak malo smo zastonj degustirali) in videli skoraj vsa možna podvodna bitja.

Od tam smo se zapeljali v politični predel -najprej cesarka palača in prekrasni vrtovi, zatem pa še številna ministrstva in parlament. Po vožnji z metrojem smo prispeli do Tokyo towra in se z dvigalom zapeljali na višino 140 metrov. Od tam pa divji pogled navpično navzdol skozi steklo (glej sliko).

Nadaljevali smo kulturno - ogled svetišča Meiji, posvečen japonskemu cesrakemu reformatorju in njegovi ženi, ki sta živela na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Pred svetiščem na pšostajoi Horjuku pa seveda številna odšetkana dekleta v baročnih oblekah.

Zaključek dnevnega ogleda je pripadal visoki zgradbi prefekture. Gore Fuji sicer nismo videli, zato pa je bil razgled iz 240 metrov višine fenomenalen.

Večerjali pa smo v predelu Shibuya, ki slovi po glasnosti, mladini in močni razsvetljavi, ki spremni celoten predel v dan. Nudli, pivo, sladica ter še fotkanje pri psu Hačiku, simbolu Shibuye.

Nedeljo dopoldne smo preživeli na hitrem vlaku shinhansenu in se pod goro Fuji zapeljali do Kyota, znanemu po Kyotskem protokolu in kot tisoč let dolgo prestolnica cesarske Japonske. Prespali smo v tipičnem japonskem prenočišču - ryokanu na tatamijih. Tudi sam ogled mesta je bil zanimiv - najprej v soboto popoldne zlati paviljon, v ponedeljek dopoldne pa še cesarsko palačo. Tao smo dobili vsaj mali vpogled v življenje na japonskem cesarskem dvoru.

Malce čez poldne pa smo nadaljevali v mesto HIMEJI. Za začetek samo zunanji ogled himejskega gradu, notranjost sledi čez nekaj ur.

Obdelam samo še nekaj fotk in na kratko (hitro) spanje. Zimer že nekaj časa vleče ...

Pa spet čez kakšen dan dalje.

Danes, v torek, smo si ogledali ponos japonske gradnje gradov - HIMEJSKI GRAD. Od zunaj pet, v notranjosti pa sedem nadstropni lepotec je zgrajen iz kamna in lesa. Notranjost smo prehodili bosi in z čevlji v rokah. vendar je bilo vredno - pogled z vrha gradu je odtehtal mrzle podplate.

Okoli poldneva smo se z hitrim vlakom shinhansenom zapeljali do HIROSHIME. Razdaljo 249,5 km smo zvozili v slabi uri. Po namestitvi v hotelske sobe, smo odkorakali na ogled SPOMINSKEGA PARKA in MUZEJA MIRU tik pred hotelom. S tesnobo smo si ogledali makete in slike posledic eksplozije prve atomske bombe. Ja, človek je lahko prava zverina.

Proti večeru pa obvezna večerja. Tokrat smo za spremembo sedeli na tleh ob nizkih mizicah in se DOBRO NAPAPALI. Načeloma je vse ok, čez dan celo sonce, le zvečer se kar dobro ohladi. Pa bo že boljše. Jutri pa na ogled enega najbolj znanih in pomembnih svetišč za japončke - šintoističnega svetišča MIYAJIMA. Saj bom zopet kaj napisal.....

Na Miyajimo smo jo mahnili z vlakom do pristanišča in dalje z ladjo. Svetišče je res fenomenalno, obišče ga veliko število ljudi. Obvezne fotke smo naredili pri največjih japonskih vratih, naredili "giro" po otočku, na keterem živi samo 200 domačinov. Na njem ni nobenih psov, so pa številni damjaki, ki se prosto sprehahajo med obiskovalci. Poskusili smo tudi njihove špecialitete - sladice s sladkim fižolom in sirom.

V dežju smo si naslednji dan pogledali še hirošimski grad in že smo obbrzeli s shinhansenom proti OSAKI. Skoraj 400 km dolgo pot smo premagali v slabi uri in pol.

Osaka je poglavje zase. Industrijsko, trgovsko in turistično mesto. Zanimivo predvsem v večernih urah, ko smo se sprehajali po Dotonboriju. Seveda smo poskusili tudi shusi, hrano, ki se na traku pelje mimo lačnih ust. Zadnji dan smo preživeli v južnem delu, kjer je velik akvarij, market in največje kolo na svetu, ki nas je vzdignilo na višino, odkoder smo lahko opazovali velik del mesta.

Zdaj se že vračamo. Trenutno smo v Istanbulu in čakamo na let proti domu. Mogoče še kakšna fotka in to je bilo. Prihodnji teden pa že nekaj iz Kenije.

SAYONARA !


 

 

 

 

 


 

 

 


TAJSKA 2017 - ZELO UGODNO !
11.8.2017 - 27.8.2017